Kaj vidiš, ko se srečaš s svetlim pogledom novorojenčkovih oči? Se sprašuješ, če to malo bitje sploh lahko misli in čuti?
Splošno prepričanje o dojenčkih je do nedavnega temeljilo na očitnih omejitvah, kot so njihova velikost, teža in mišična moč.
Posledično smo novorojenčke in dojenčke dojemali kot ljubke, vendar nesposobne »predljudi«. Znanost 20. stoletja je trdila, da je dojenčkov jok zgolj naključen zvok, da so njegov nasmeh samo plini in da so njegovo izražanje bolečine, preprosto refleksi.
Napačne informacije o novorojenčkih in dojenčkih so starševanje otežili, dojenčki pa so trpeli.
Poglejmo si mite, ki grenijo življenje tako staršem, kot novorojenčkom in dojenčkom.
1. NOVOROJENČKI NE ČUTIJO
Nekateri zdravniki še vedno prepričujejo starše, da novorojenčki ne bodo čutili bolečine med medicinskim posegom, da ne bodo dojeli, da mamice ni ob njih, ko jih bodo odpeljali na pregled.
Hladni prostori, slepeče luči, trde, ravne površine, hrup, rokovanje z novorojenčkom brez občutka – novorojenčki so rutinsko travmatizirani.
2. NOVOROJENČKI NE POTREBUJEJO MAME
Ta mit opravičuje ločevanje mamic od novorojenčkov, ko jih odpeljejo v imenu izboljševanja novorojenčkovega zdravja. Prav nasprotno je res. Novorojenček prav od mame dobi protitelesa in seveda individualno, ljubečo pozornost, česar v štaciji ne dobi. Ležanje v tesnem stiku z mamo pomaga novorojenčku pri regulaciji njegove telesne temperature, stopnje metabolizma, ravni hormonov in encimov, srčni utrip in dihanje. Ločevanje mame in novorojenčka prinaša fizično pomanjkanje in veliko čustveno preizkušnjo.
To, kar odkrivajo z raziskavami, mame vedo globoko v sebi - da je njun odnos vzajemen in celo magičen.
3. MIT O STAROSTI
Starost je statusna kategorija, ki deluje proti dojenčkom. V splošnem mlajši pomeni nižji status. Velja prepričanje, da dojenček ni dovolj resničen, da bi mu prisluhnili, se od njega učili, ali ga zaščitili pred nečloveškim ravnanjem. Dojenček bo postal prava osebe, šele pozneje, morda takrat, ko bo začel hoditi, govoriti ali pozneje, ko bo začel obiskovati šolo.
Če postavimo ta mit na stran, je dojenček, veliko preden se rodi, deluje kot posameznik, , sodeluje v spontanih dejavnostih, ki mu ustrezajo, izraža preference glede določenih zvokov, gibov in okusov ter se odziva na nevarnost v maternici. Od dneva, ko se rodi, se novorojenček ukvarja s številnimi kompleksnimi nalogami, združuje zvoke in slike, regulira svoje delo in počitek ter se radovedno uči.
4. NOVOROJENČKI NE ZNAJO RAZMIŠLJATI
Dolgo časa so bili znanstveniki prepričani, da možganska skorja novorojenčka spominja na tisto odrasle podgane. Verjeli so, da ker dojenčki ne znajo govoriti (z besedami), niso sposobni razmišljanja. To se nanaša na še en mit – če želiš razmišljati, moraš znati govoriti jezik. Ampak – raziskave zadnjega časa so pokazale, da dojenčki veliko razmišljajo, pa najsi znajo govoriti z besedami ali ne. To se lepo vidi, ko nas radovedno pogledajo, se namrščijo ali jokajo v znak upora, zadovoljno grulijo. Prav tako pozorno poslušajo branje pravljic in nehajo poslušati, če začne mama brati nazaj (nesmiselno).
5. RAZVOJ MOŽGANOV JE STVAR GENETIKE
Ni res, da nimamo nadzora nad rastjo in razvojem otrokovih možganov. Nasprotno. Vsakodnevne izkušnje in verbalna angažiranost določata, kako se bodo možganske celice dojenčka oblikovale in povezale med seboj. Če dojenček ne prejme preprostih, a pomembnih zgodnjih izkušenj – na primer, da z njim ne govorimo, beremo in mu pojemo zgodaj in pogosto – lahko to negativno vpliva na razvoj povezav v možganih. Dejansko študije kažejo, da imajo dojenčki, ki izkusijo več teh pozitivnih vrst interakcij, na koncu večji besedni zaklad, so boljši v šoli. Čas, ki ga porabite za druženje s svojim otrokom, prav tako pomaga zgraditi vez med vama.
6. NOVOROJENČEK SE MORA PO PORODU SPOČITI
Novorojenček je od poroda utrujen in ni nič narobe, če se ga pusti prvih 24 ur spati. Resnica je popolnoma drugačna. Novorojenček mora sesati že v prvi uri po porodu, oziroma najpozneje znotraj 6. ur po porodu, da čimprej izloči prvo blato (mekonij), da se bolje izloča bilirubin (zlatenica se znižuje). Prav tako dojenčkov – kot češnja velik -želodček potrebuje pogostokrat male količine kolostruma, ki je poln makrohranil (beljakovine, ogljikovi hidrati, oligosaharidi, maščobe) in mikrohranila (vitamini, minerali, rastni faktorji, protimikrobne spojine in sestavine za uravnavanje imunskega sistema). Novorojenček bi naj sesal vsaj 8, še raje 10-12 krat v obdobju 24 ur.
7. NOVOROJENČRK Z JOKOM RAZVIJA PLJUČA
S tem, ko ga pustimo jokati, razvija pljuča in potem dobro spi. Resnica je zelo daleč od tega. Novorojenček z jokom sporoča, da nekaj potrebuje. Lakota, mokra plenička, potreba po bližini, bolečina, utrujenost, strah, … so vzroki za jok in preko njih sporoča, da potrebuje našo pomoč. Po izjokavanju ne zaspi spokojno, temveč iz obupanosti in izčrpanosti. In kljub temu, da že tako majhen otroček je sposoben razmišljanja, nas z jokom nikoli ne izsiljuje.
Napačne informacije o novorojenčkih in dojenčkih so starševanje otežile, dojenčki in starši pa so trpeli.
Zahvaljujoč raziskavam zadnjih 50 let se je napačno prepričanje o novorojenčkih začelo izkoreninjati.
Danes gledamo na novorojenčke in dojenčke skozi povsem drugačne leče. Strokovnjaki jih opevajo kot nadarjene, izjemno kompetentne v smislu dojemanja, učenja in komunikacije. Vse te lepote pa opažamo tudi starši.